Potovanja v stanje IZGORELOSTI se ne zavedamo.
Kajti če bi se dovolj čutili se na to pot ne bi nikoli odpravili.

Sindrom izgorelosti (angl. burnout syndrome) bi lahko najkrajše opredelili kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega samoizčrpavanja s pretiranim delovnim in/ali čustvenim angažiranjem.
Spremlja nas občutek ujetosti v zahteve in naloge ter občutek, da smo nesposobni naloge speljati in jih uspešno realizirati.
Ko enkrat izgorimo posledice občutimo na vseh življenjskih področjih, poklicnem, družinskem, partnerskem, socialnem. Pade nam tudi odpornost in tako smo še bolj ranljivi in dovzetni za telesne bolezni kot so glavoboli, pogosti prehladi, bolezni prebavil, nespečnost itd. Postanemo tudi bolj pozabljivi, zmedeni, zmanjša se nam pozornost in pojavi se depresija. Reakcije na vsakdanje življenje in odzivi postanejo čustveni in impulzivni. Vse to vpliva na našo uspešnost, tako doma kot v službi in globoko zareže v kakovost našega življenja.
KRONIČNA UTRUJENOST
Večina izgorelih ljudi se vrednoti na osnovi priznanj, zato si zanje pretirano prizadevajo. Pri osebah, ki izgorevajo, je opaziti predvsem čustvene simptome (zlasti depresivne in anksiozne).
Človek, čigar samovrednotenje je odvisno od dosežkov, se čuti vreden toliko, kolikor dobi zunanjih potrditev. Ker se občutka, da je slab, ki nastopi, kadar ne izpolni svojih ali tujih pričakovanj in zahtev, boji, se nenehno – zavestno ali nezavedno – trudi za priznanje. Pri tem se kronično duševno in telesno izčrpava oziroma izgoreva. Izgorelost je končna posledica tega procesa. Človek se duševno zlomi, ko svoje energetske rezerve izčrpa do te mere, da se ne zmore več truditi.
Povečana aktivnost je presenetljiva posledica zmanjšane živosti, potlačenih čustev in preizkus, ali si zaslužimo ljubezen. Večina, ki so kot otroci občutili pomanjkanje ljubezni, živi v zavedanju ali pa imajo to v nezavednem, da je do te izgube prišlo zaradi napak, ki so jih storili, zato jih je bilo težko imeti rad. Otrok tako hitro spozna da se mora prilagoditi starševskim zahtevam, če želi biti ljubljen. Prepričanje, da si mora ljubezen zaslužiti, pogosto prenese v odraslost, kar se običajno odraža v premočni želji po vidnih dosežkih. To pelje v samouničujoče vedenje in nezdrav odnos do telesa. Našteto je tudi razlog za kronično zakrčenost mišic, kajti to pripomore k omejevanju premočnih občutkov in čustev.
NESPEČNOST
Zavemo se, da ne znamo več sprostiti mišične napetosti in notranje napetosti. Spanec postaja nemiren, ali pa nas zmanjka od utrujenosti. Zbijamo se s polno glavo misli in obveznosti. Kljub spanju se zbijamo napeti in utrujeni. Prične se začarani krog.
Glaven vzrok za izgorelost sta maska in oklep, ki blokirata živost organizma. Življenjske energije ne moremo dvigniti zgolj z večjim vnosom hrane ali kisika. Povečanje osnovne energijske ravni lahko dosežemo z resničnimi izrazi občutkov in čustev, pri tem nas blokirajo potlačena čustva in slabo dojemanje občutkov, kar pa hkrati povzroči, da se ne zavedamo dovolj pravočasno, da tonemo v izgorelost.
Učiteljica AEQ® metode 1.stopnja
