Od 70 do 80% vseh obiskov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.
Poznamo telesni, duševni in vedenjski stres posameznika, ki se poskuša prilagajati notranjim in zunanjim pritiskom, ki rušijo ravnovesje.
Človek doživi stres, kadar zazna neskladje med zahtevami in pričakovanji in svojimi zmožnostmi za spoprijemanje z njimi.
Kronični stres pogosto vodi do pojava izgorelosti.
Ni vsak stres za vse ljudi enak ali enako lahko ali težko rešljiv.
Odvisno je od posameznikove osebnosti, izkušenj, energije in tudi samopodobe in življenjske naravnanosti. Določen dogodek bo za nekoga velik stres, za nekoga pa vzpodbuda.
Ob srečanju s stresno situacijo prejme hipotalamus sporočilo da smo v težki ali nevarni situaciji, telo dobi ukaz na stanje boja ali bega, ali pa popolne zamrznitve, ko človek enostavno otrpne.
Ob reakciji boja ali bega, se sprostita hormona adrenalin in kortizol, ki vplivata na našo zmožnost delovanja. V našem telesu se zgodijo fiziološke, čustvene in kemične spremembe, ki jih zaznano kot simptome stresa.
MISLI in ČUSTVA
Občutek manjvrednosti, težave s koncentracijo in spominom, preobremenjenost, napetost, razdražljivost, jeza…
TELO
Pomanjkanje energije, telesna izčrpanost, glavoboli, omotica, slabost, zakrčenost mišic, bolečina v prsih, pospešeno bitje srca…
VEDENJE
Pomanjkanje volje in zanimanja za druženje, osamitev, nespečnost, prepirljivost, nasilno vedenje…
Stres, tesnoba in depresija nastanejo, ko živimo, da bi ugajali drugim.
