Vsak organizem obdaja membrana, ki ga ločuje od okolja in določa njegov individualni obstoj.
Med najpomembnejšimi funkcijami membrane je zaščita središča organizma pred vplivi iz okolja.
Znotraj membrane poteka izmenjava energije in snovi z okoljem.. Zdravje, učinkovitost organizma ter njegovo delovanje so odvisni od selektivne prepustnosti membrane s katero dovoljuje hrani vstopati in odpadkom izstopati iz organizma.
Človeško membrana je sestavljena iz kože, zgornje plasti maščobe, veznega tkiva ter prečnoprogasti skeletnih mišic ovitih v fascijo.
Mišice ovite v fascijo so bistven del membrane saj ovijajo celotno telo in s kožo na vrhu igrajo pomembno vlogo pri zaznavanju znotraj in zunaj membrane. Koža in čutni organi imajo vlogo pri zaznavanju impulzov iz okolja, prečnoprogaste mišice s fascijo in proprioceptorji pa v zaznavanju impulzov iz notranjosti telesa. Obstajajo tudi notranje membrane, membrani ki ločujeta dihalni in prebavni sistem.
Preveč prepustna membrana bo povzročila razlitje sistema v okolje, premalo prepustna membrana pa bo preprečila normalno izmenjavo. Zato mora biti membrana selektivno prepustna.
Če je dražljaj dovolj močan, recimo udarec v trebuh, se bo ustvaril občutek na membrani in bo skozi senzorični del živčnega sistema potoval v naše možgane (centralni živčni sistem). Nato zaznamo ta dražljaj, se ga zavedamo. To pomeni, da je membrana neposredno povezana z zavestjo.
Veliko dogodkov ali gibov ne doseže naše zavesti. (npr. bitje srca) večinoma se zavemo samo občutkov ki so dovolj intenzivni ali močni da dosežejo našo zavest in pozornost. Kadar občutki prihajajo iz notranjosti telesa se jih zavemo šele takrat, ko se dotaknejo mišičnega sistema. Samo zaznavanje ni odvisno od dejanske napetosti mišic. Napetost mišic pa močno vpliva na občutek ki ga ta impulz ustvari. Tako pridemo do stanje prekomerno napetih mišic ki popačijo zaznavanje občutkov iz sistema. To velja tudi za dražljaje ki prihajajo iz okolja, tudi ti morajo biti dovolj močni, da jih membrana zazna in sproži zavedanje dogajanja.
Napetost v membrani je potrebna, da lahko prenesemo pritiske iz vsakdanjega življenja, a dolgotrajna napetost in nezmožnost zavestne sprostitve mišic vodita v senzorno atrofijo, (izgubili smo nadzor nad določenim gibom in tega niti ne čutimo) ki jo povzroča SMA.
Z AEQ metodo vplivamo na ponovno vzpostavitev ali izboljšanje komunikacije med membrano in zavestjo, torej pretvorbo dražljajev v občutke in prenos občutkov v možgansko skorjo ter ustrezen odgovor na njih. Rezultat tega je uravnotežen tonus membrane, pravilna drža, urejeno gibanje in življenje brez bolečine.
Jasna Vidic, učiteljica AEQ metode 2.stopnja
